Podnebne spremembe lahko vplivajo na svetovno proizvodnjo lignjev

   Lignji, sipe in hobotnice, vsi znani, spadajo med glavonožce, kar pomeni "živali z nogami na glavi". Njihove dolge lovke se uporabljajo za hojo, prijemanje in držanje ter so neposredno povezane z glavo-to je najbolj značilna lastnost glavonožcev. Imajo razmeroma kratke življenjske cikle in niso le pomemben svetovni ribolovni vir, temveč igrajo tudi ključno ekološko vlogo v oceanu.

   Če za primer vzamemo severozahodnega pacifiškega lignja (Ommastrephes bartramii), njegov letni ulov glavonožcev močno niha v različnih podnebnih letih zaradi velikega vpliva podnebnih sprememb in sprememb morskega okolja. V ozadju podnebnih sprememb so močno prizadeta nihanja ulova lignjev. Medletne spremembe ravni virov lignjev sinergistično nadzirajo podnebni dogodki, kot so El Niño, La Niña in pacifiška desetletna oscilacija. Podobno podnebni dogodki močno vplivajo na ulov drugih pomembnih pelagičnih gospodarskih glavonožcev, kot so stebelni lignji, pacifiški nagubani lignji in argentinski lignji. 4. decembra 2025 je Svetovna meteorološka organizacija objavila svojo najnovejšo napoved, v kateri navaja, da je verjetnost, da se bo v naslednjih treh mesecih zgodil šibek dogodek La Niña, 55-odstotna. Od sredine-novembra so oceanski in atmosferski indikatorji dosegli kritični prag za La Niño. Čeprav La Niña običajno prinaša začasno ohladitev, bo v mnogih regijah še naprej toplejše-od-povprečnega vremena. La Niña se nanaša na razširjeno in trajno nenormalno ohlajanje vzhodnega in osrednjega ekvatorialnega Tihega oceana.

La Niña vodi do večjih medletnih nihanj v količinah virov na različnih morskih območjih, kar lahko povzroči neučinkovitost tradicionalnih ribolovnih območij in poveča težave pri upravljanju ribištva in ribolovnih odločitvah. Povečana negotovost glede lokacije in velikosti ribolovnih območij povzroča daljši čas iskanja in stroške goriva za ribiška plovila. Vse hujše vremenske razmere predstavljajo tudi varnostna tveganja. Spremembe v proizvodnji v glavnih proizvodnih regijah (kot sta Argentina in Peru) bodo vplivale na svetovno ponudbo lignjev, kar bo povzročilo nihanje mednarodnih tržnih cen in vplivalo na dobavno verigo predelovalne trgovine.